V najstniških letih se spomnim, da se kar tri leta nosil zobni aparat. To pa zato, ker sem imel kar konkretno krivo rast zobovja, čemur se drugače reče tudi kriv ugriz. Tako pa je takrat postal ortodont moj “najboljši prijatelj”, saj sem se moral pri njemu oglasiti na vsake 30 dni.
Ortodont pa mi je na pregledih vedno preveril, kako se mi zobje ravnajo, da bi tako videl, ali se mi zobje pravilno ravnajo. Poleg tega pa je tudi vedno preveril stanje zobnega aparata, da je videl, ali se mi je že morda poškodoval in bi me tako opozoril, da moram biti na določene stvari paziti.
Nato pa je bil ključni del, ki mi ga je opravil ortodont ta, da mi je deloma zategnil zobni aparat. Ker sem imel snemalni zobni aparat, je to pomenilo, da mi ga je vsak mesec nekoliko zategnil, da se je lahko zdravljenje nato normalno nadaljevalo, torej da so se zobje lahko nadaljnjo ravnali. Tega pa se spomnim, da je bil prvi dan ali dva, po temu, ko mi je ortodont zategnil zobni aparat, zobni aparat zelo moteč, saj me je zelo tiščal. Nato pa se hitro navadiš in je spet nošnja zobnega aparata navadna, torej tako kot sem bil vajen.
Po približno treh letih redne nošnje zobnega aparata, tako med dnevom, kot tudi ponoči, pa je le napočil čas, da zaključim to zdravljenje, saj so se mi zobje že v celoti poravnali. Takrat pa je bil torej to zadnji obisk, ki sem ga opravil pri ortodontu, kar pa sem že komaj čakal, saj sem spet želel dan in noč preživeti brez potrebe, da bi moral nositi zobni aparat. Poleg tega pa je bilo kar moteče, da sem si moral po vsakem obroku umiti zobe, saj sem si lahko šele takrat nadel zobni aparat nazaj. …