Ko sem bil še otrok, so imeli moji starši garažna vrata, ki so škripala tako glasno, da si zbudil pol ulice, če si jih odprl zgodaj zjutraj. Bila so stara, železna, z ročajem, ki se je vrtel, dokler nisi skoraj zvil zapestja. Ampak takrat se nam je zdelo to čisto normalno.
Zdaj, ko imam svojo hišo, sem vedel, da bom naredil drugače. Ko smo jo gradili, sem že vnaprej razmišljal, kakšna garažna vrata želim. Nekaj modernega, tihega, in definitivno avtomatskega. Nekaj, kar dela, kot mora delati, ne pa da vsakič moliš, da se bodo odprla brez zapletov.
Odločil sem se za sekcijska garažna vrata z motorjem in daljincem. In priznam, ko so jih montirali in sem jih prvič upravljal samo z gumbom, sem se počutil kot v znanstvenofantastičnem filmu. Nič več izstopanja iz avta v dežju, nič več mraza, ki pride v hišo, ker se vrata odpirajo predolgo. Samo klik in se odprejo.
Tudi moja žena je navdušena. Ne samo zaradi praktičnosti, ampak ker so vizualno res lepo usklajena s fasado. Hiši dajejo tisti zaključni videz, ki naredi razliko med ‘skoraj dokončano’ in ‘urejeno do zadnjega detajla’.
Najbolj pa mi je všeč, da zdaj garaža res postane del doma. Ni samo skladišče, ampak topel, varen prostor. Poleti v garaži ni prevroče, pozimi ni prehladno. In to samo zato, ker so nova garažna vrata res dobro izolirana. In vsakič, ko se vrata zaprejo za menoj, imam občutek, da sem doma.
Res je zanimivo, kako ena taka stvar, kot so garažna vrata, vpliva na celotno izkušnjo bivanja. Če bi še enkrat gradil, bi jih spet izbral. So nepogrešljiv del doma.
Poleg vsega, pa je tudi varnost precej večja. Zapiranje je zanesljivo, motor ima senzorje, ki zaznajo oviro in ni več skrbi, da bi jih kdo na silo odprl. Pa še daljinec nosim kar na ključih. Res priporočam!…